Prehranski varuh trgovcem: Potrošnikom ne prodajajte živil pod nabavno ceno

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano deležnike v verigi poziva, naj pri prodaji svežih prehranskih proizvodov končnim potrošnikom ne uporabljajo prakse prodaje pod nabavno ceno. Gre za prodajo izdelkov po ceni, ki je nižja od prodajne cene dobavitelja, piše STA.

Kot je nedavno poročal Dnevnik, so po ocenah mnogih k prodaji izdelkov pod nabavnimi cenami v veliki meri pripomogli popisi cen hrane, ki jih je v času povišane inflacije uvedla vlada Roberta Goloba. Kot so povedali na Zadružni zvezi Slovenije (ZZS), je bilo v januarju 2023 med 18 mesnimi izdelki v košarici 14 izdelkov slovenskega porekla, povprečna cena košarice mesnih izdelkov pa je znašala 23,35 evra. Konec istega leta pa je popis pokazal, da je bilo v košarici le še šest izdelkov slovenskega porekla, povprečna cena košarice pa je znašala 6,93 evra.

Z nižanjem cene se je znižal tudi delež izdelkov slovenskega porekla. “Če bi se popis izdelkov nadaljeval, bi se vsekakor cene še znižale, slovenskih mesnih izdelkov pa v košarici ne bi bilo. Enormno znižanje cen mesnih izdelkov je bilo povezano izključno s prodajo pod nabavno ceno in ne morebitnimi zunanjimi dejavniki,” so za medije poudarili na ZZS.

Nedavno so kmetijska združenja javno opozorila, da bi moralo kmetijsko ministrstvo v predlog zakona o hrani vključiti prepoved prodaje kmetijskih in živilskih proizvodov pod nabavno ceno, a ministrstvo tega ni storilo.

Razvrednotene cene hrane, pritisk na dobavitelje

Kot ob danes objavljenem pozivu pojasnjuje varuh Branko Ravnik, prodaja pod nabavno ceno v prvi vrsti razvrednoti ceno hrane, saj s tem kupec dobi napačen signal o njeni resnični vrednosti.

“Posredno lahko sproži pritisk na dobavitelje, da znižajo cene pod stroške proizvodnje, lahko se zgodijo celo cenovne vojne, ki dolgoročno zelo negativno vplivajo na trg, na primer na zmanjšanje proizvodnje in pomanjkanje živil,” opozarja Ravnik.

Posledice prodaje živil pod nabavno ceno so tudi spodbujanje nezdrave konkurence, kot na primer prodaje živil nižje kakovosti. S tem se ogroža dolgoročna stabilnost proizvodnje in uničuje lokalno pridelavo, prirejo in predelavo, Ravnikove besede povzema STA.

Posebej na udaru prodaja svežih živil

Kot opozarja Ravnik, so posebej občutljivi sektorji, v katerih poteka prodaja svežih živil. “Tu so bolj izrazita tržna nihanja, saj je od prodaje sezonskih pridelkov v danem trenutku odvisno večje število pridelovalcev ali predelovalcev. To ima lahko izjemno negativen vpliv na ohranjanje obsega pridelave in prireje,” poudarja.

Ravnik deležnike v verigi preskrbe s hrano zato poziva, da mu sporočijo morebitne zaznane primere tovrstne prodaje, poroča STA.

Poziv trgovcem: Zmanjšajte izdajanje reklam

Varuh poleg tega trgovce v prodaji na drobno poziva, naj zmanjšajo frekvenco izdajanja reklamnih katalogov z akcijsko ponudbo v papirni obliki s tedenskega na 14-dnevno obdobje. Trgovski sistemi tedensko na naslove končnih potrošnikov pošiljajo 600.000 izvodov katalogov, pravi varuh.

“Z zmanjšanjem obsega izdaje in pošiljanja letakov bi lahko prispevali k bolj trajnostnim pristopom in zmanjševanju negativnih vplivov na okolje,” poudarja varuh. Ocenjuje, da zaradi tega potrošniki ne bi bili prikrajšani, prav tako se ne bi poslabšalo okolje konkurenčnosti med trgovci, še navaja STA.